Odpoved delovnega razmerja je eden najpogostejših načinov prenehanja zaposlitve. Tako delavec kot delodajalec se lahko znajdeta v položaju, ko pride do odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je pomembno, da sta postopek in razlogi za odpoved skladni z Zakonom o delovnih razmerjih. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj pomeni odpoved delovnega razmerja, kakšne vrste odpovedi pogodbe o zaposlitvi pozna zakon, kakšen je odpovedni rok ter katere pravice pripadajo delavcu ob prenehanju delovnega razmerja.
Odpoved delovnega razmerja pomeni, da ena od pogodbenih strank – bodisi delavec bodisi delodajalec – poda izjavo, s katero želi prekiniti pogodbo o zaposlitvi. Po poteku odpovednega roka delovno razmerje preneha, delavec pa pri delodajalcu ne opravlja več dela in je odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj.
Pomembno je razlikovati med pojmoma prenehanje delovnega razmerja in odpoved delovnega razmerja. Prenehanje delovnega razmerja je širši pojem in pomeni vsak način, na katerega se konča delovno razmerje. Odpoved delovnega razmerja pa je le eden od teh načinov. Do prenehanja delovnega razmerja lahko namreč pride tudi na druge načine (na primer sporazumno ali s potekom časa pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas).
Kadar gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi, mora biti ta podana pisno. Odpoved lahko poda delavec ali delodajalec, zakon pa določa različna pravila glede razlogov za odpoved, postopka in trajanja odpovednega roka.
Ker so pravila glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi v Zakonu o delovnih razmerjih precej natančna, je dobro, da se delavec ali delodajalec pred podajo odpovedi seznani z osnovnimi pravili. S tem se lahko izogne morebitnim napakam, ki bi lahko vplivale na zakonitost odpovedi delovnega razmerja. V določenih primerih je zato smiselno tudi pravočasno pravno svetovanje, saj lahko odvetnik za delovno pravo pomaga oceniti pravni položaj in možnosti v konkretnem primeru.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je način prenehanja delovnega razmerja, pri katerem ena od pogodbenih strank poda odpoved drugi stranki. Odpoved lahko poda delavec ali delodajalec, vendar Zakon o delovnih razmerjih določa različna pravila glede razlogov za odpoved, postopka in pravic, ki pripadajo delavcu ob prenehanju zaposlitve.
Kadar gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, lahko delavec kadarkoli poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in o tem pisno obvesti delodajalca. Delavec pri tem ni dolžan navesti razloga za odpoved.
Po vročitvi odpovedi začne teči odpovedni rok. V času odpovednega roka delavec še naprej opravlja delo in ima do delodajalca enake pravice in obveznosti kot pred podajo odpovedi. Po poteku odpovednega roka delovno razmerje preneha.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je bolj strogo urejena. Delodajalec lahko poda odpoved pogodbe o zaposlitvi le iz zakonsko določenega razloga, kot so na primer poslovni razlog, krivdni razlog ali drugi razlogi, določeni v Zakonu o delovnih razmerjih.
Poleg obstoja utemeljenega razloga mora delodajalec pri odpovedi upoštevati tudi postopek, ki ga določa zakon. Če delodajalec odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne poda v skladu z zakonom, lahko delavec uveljavlja sodno varstvo in izpodbija zakonitost odpovedi delovnega razmerja.
V praksi se pogosto pojavljajo vprašanja glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, zato je v takih primerih smiselno preveriti pravni položaj še preden se delavcu poda odpoved. Odvetnik za delovno pravo lahko pomaga pri pregledu ali pripravi odpovedi in oceni, ali so izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved delovnega razmerja, da se delodajalec izogne kasnejšemu sodnemu postopku.
Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas je najpogostejša oblika zaposlitve, zato se v praksi najpogosteje pojavljajo tudi vprašanja glede njene odpovedi. Tudi pri pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas velja, da lahko odpoved poda delavec ali delodajalec, vendar pod različnimi pogoji.
Če odpoved poda delavec, gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, pri kateri razloga ni treba navesti. Če pa odpoved poda delodajalec, mora za odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas obstajati zakonit razlog. Odpoved delovnega razmerja za nedoločen čas torej ni prepuščena prosti odločitvi delodajalca, ampak mora temeljiti na razlogih, ki jih določa zakon.
Pri pogodbi za nedoločen čas je pomembno tudi to, da delovno razmerje ne preneha takoj, razen v primerih izredne odpovedi ali sporazumnega prenehanja. V večini primerov začne po vročitvi odpovedi teči odpovedni rok, šele po njegovem poteku pa delovno razmerje preneha.
Zakon pozna več vrst odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se med seboj razlikujejo glede razlogov, postopka in posledic. Najpogostejše so redna odpoved, izredna odpoved in sporazumna odpoved. Prav izbira ustrezne oblike odpovedi je pomembna tako za delavca kot za delodajalca, saj lahko napačen postopek vpliva na zakonitost odpovedi delovnega razmerja.
Redna odpoved je najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zanjo je značilno, da delovno razmerje ne preneha takoj, ampak po poteku odpovednega roka. Redno odpoved lahko poda delavec, lahko pa jo poda tudi delodajalec, če obstaja zakonit razlog za odpoved (npr. najbolj tipičen je poslovni razlog).
Izredna odpoved pomeni takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka. Uporabi se v hujših primerih, ko nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka ni več mogoče. Tako delavec kot delodajalec jo lahko podata le ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
V praksi se pogosto uporablja izraz sporazumna odpoved, čeprav pravno ne gre za enostransko odpoved, ampak za sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Gre za dogovor med delavcem in delodajalcem, da delovno razmerje preneha na dogovorjen datum. Pomembno je, da je tak dogovor jasen, delavec pa mora pred podpisom dobro vedeti, kakšne posledice ima takšna prekinitev delovnega razmerja zanj.
V primerih, ko ni jasno, ali so pogoji za posamezno vrsto odpovedi izpolnjeni, je smiselno pravočasno preveriti pravni položaj. Odvetnik za delovno pravo lahko pomaga oceniti, katera oblika prenehanja pogodbe o zaposlitvi pride v poštev in ali je postopek izveden pravilno.
Odpovedni rok je obdobje od vročitve odpovedi do prenehanja delovnega razmerja. V tem času delovno razmerje še traja, zato ima delavec še vedno pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, delodajalec pa mu mora praviloma zagotavljati delo in plačilo za delo. Kdaj odpovedni rok začne teči in koliko časa traja, je odvisno predvsem od tega, kdo je podal odpoved in za kakšno vrsto odpovedi gre.
Trajanje odpovednega roka je odvisno od tega, kdo poda odpoved pogodbe o zaposlitvi in iz kakšnega razloga. Če odpoved poda delavec, je odpovedni rok po zakonu 15 dni, lahko pa je s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo določen tudi daljši odpovedni rok, vendar ne daljši od 60 dni.
Če redno odpoved poda delodajalec iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, je dolžina odpovednega roka vezana na trajanje zaposlitve pri delodajalcu. Delavcu, ki je zaposlen do enega leta, pripada 15 dni odpovednega roka, pri zaposlitvi nad enim letom pa 30 dni. Za vsako dopolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu se odpovedni rok podaljša še za dva dni, vendar največ do 60 dni. Če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let, znaša odpovedni rok 80 dni, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače, vendar ne manj kot 60 dni.
Pri redni odpovedi iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni, pri izredni odpovedi pa odpovednega roka ni, saj delovno razmerje preneha takoj.
Odpovedni rok ne teče v vseh primerih enako. Pri izredni odpovedi odpovednega roka ni, ker delovno razmerje preneha takoj. Prav tako pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne govorimo o odpovednem roku v klasičnem smislu, saj datum prenehanja delovnega razmerja določita delavec in delodajalec sporazumno.
Pomembno je tudi, da je treba glede teka odpovednega roka vedno izhajati iz konkretne vrste odpovedi in okoliščin posameznega primera. Prav zato je dobro preveriti, ali gre za redno odpoved, izredno odpoved ali drug način prenehanja delovnega razmerja.
Pogosto vprašanje je, ali bolniška odsotnost vpliva na odpovedni rok. Samo dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, še ne pomeni, da odpovedni rok ne začne teči ali da se avtomatično podaljša. Odpovedni rok torej praviloma teče tudi v času bolniške.
Ker so pravila glede odpovedi v času bolniške lahko občutljiva, je v takem primeru smiselno posebej preveriti, ali je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito in ali so bile spoštovane vse pravice delavca.
V času odpovednega roka ima delavec še vedno pravico do letnega dopusta, če so za to izpolnjeni pogoji. V praksi pa je pogosto vprašanje, ali mora delodajalec delavcu omogočiti izrabo dopusta ali mu pripada nadomestilo za neizrabljen dopust.
Odgovor je odvisen od okoliščin konkretnega primera, zlasti od tega, ali je izraba dopusta do prenehanja delovnega razmerja še mogoča. Če delavec dopusta ne more izrabiti, lahko v določenih primerih pride v poštev izplačilo nadomestila, sicer pa se v praksi neizrabljen letni dopust večinoma izrabi v času odpovednega roka. Tudi glede tega je pomembno pravočasno preveriti pravice in obveznosti obeh strani, saj lahko odvetnik za delovno pravo pomaga oceniti, kaj delavcu pripada ob izteku odpovednega roka.
Odpoved delovnega razmerja s strani delodajalca ni dopustna brez zakonitega razloga. ZDR-1 pri redni odpovedi med glavne razloge uvršča poslovni razlog, krivdni razlog, razlog nesposobnosti, nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo.
Poslovni razlog obstaja, kadar preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvizaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V praksi to pogosto pomeni reorganizacijo, zmanjšanje obsega dela ali ukinitev delovnega mesta.
Krivdni razlog je podan, kadar delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pri takšni odpovedi mora delodajalec izkazati konkreten razlog in spoštovati zakonski postopek, saj vsaka kršitev še ne pomeni avtomatično zakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Med druge zakonite razloge sodijo predvsem razlog nesposobnosti, nezmožnost za opravljanje dela zaradi invalidnosti in neuspešno opravljeno poskusno delo. Pri izredni odpovedi pa zakon zahteva še strožje pogoje, saj gre za takojšnje prenehanje delovnega razmerja brez odpovednega roka.
Če ni jasno, ali je razlog za odpoved dejansko utemeljen, je smiselno pravočasno preveriti pravni položaj. Prav tu lahko pomaga odvetnik za delovno pravo, ki bo poskrbel za to, da bo odpoved iz vsebinskega vidika zakonita, ter da bo spoštovan postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru nezakonitega postopka je namreč tudi sama odpoved nezakonita, pa čeprav bi bila sicer utemeljena.
Ob odpovedi delovnega razmerja je za delavca najbolj pomembno, da pravočasno preveri, katere pravice mu pripadajo. Te so odvisne predvsem od razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in od načina prenehanja delovnega razmerja. Med najpogostejša vprašanja sodijo odpravnina, nadomestilo za brezposelnost in sodno varstvo.
Odpravnina delavcu ne pripada v vsakem primeru odpovedi. Po ZDR-1 praviloma pripada pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ne pa na primer pri odpovedi s strani delavca ali pri redni odpovedi iz krivdnega razloga.
Delavec po prenehanju delovnega razmerja ni avtomatično upravičen do denarnega nadomestila za brezposelnost. Pravica je odvisna od izpolnjevanja zakonskih pogojev po ZUTD, pomemben pa je tudi razlog za prenehanje zaposlitve. Pri sporazumnem prenehanju ali kadar delavec sam povzroči brezposelnost, pravica do nadomestila praviloma ni podana.
Če delavec meni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, lahko zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odpovedi oziroma od dneva, ko je delavec zvedel za kršitev pravice. Ker je ta rok kratek, je pomembno, da delavec ukrepa hitro. V takem primeru lahko odvetnik za delovno pravo pomaga pri presoji, ali je odpoved delovnega razmerja zakonita in ali je smiselno začeti postopek.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je lahko nezakonita, če niso izpolnjeni zakonski pogoji glede oblike, razloga ali postopka. To pomeni, da ni dovolj, da delodajalec odpoved zgolj poda, ampak jo mora podati na način in iz razloga, ki ga dopušča zakon.
Do nezakonitosti lahko pride že zaradi formalnih napak, na primer če odpoved ni podana pisno ali ni pravilno vročena.
Odpoved je lahko nezakonita tudi, če razlog za odpoved ni resničen, ni dovolj konkretiziran ali ni tak, da bi utemeljeval prenehanje delovnega razmerja. Delodajalec torej ne more zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez utemeljenega razloga.
Pogost razlog za nezakonitost so tudi kršitve postopka, na primer če delodajalec ne spoštuje zakonsko predpisanih korakov pred odpovedjo. Če delavec meni, da je odpoved delovnega razmerja nezakonita, mora hitro ukrepati, saj je rok za sodno varstvo kratek. V takem primeru je smiselno čim prej poiskati pravni nasvet.
Pri odpovedi delovnega razmerja je pomembno, da so razlogi, postopek in dokumentacija skladni z zakonom. Odvetnik za delovno pravo lahko pomaga pri pregledu odpovedi, svetuje glede pravic in obveznosti ter oceni, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Pravna pomoč je koristna tako za delavca kot za delodajalca. Delavec lahko preveri, ali so izpolnjeni pogoji za zakonito odpoved delovnega razmerja in ali mu pripadajo določene pravice, delodajalec pa lahko z ustreznim pravnim svetovanjem zmanjša tveganje za spor. Če do spora pride, odvetnik pomaga tudi pri zastopanju v postopkih pred delovnim sodiščem ter pri dosegu morebitne sodne poravnave, ki je praviloma za vse udeležence najugodnejša rešitev.
Ne. Če odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delodajalec, mora za to obstajati zakonit razlog, ki ga določa zakon.
Če odpoved poda delavec, je odpovedni rok po zakonu 15 dni, praviloma pa (drugačen) odpovedni rok določa pogodba o zaposlitvi. Pri odpovedi s strani delodajalca je odpovedni rok odvisen od razloga za odpoved in trajanja zaposlitve pri delodajalcu.
Pomembno je, da delavec hitro preveri svoj pravni položaj, saj je rok za sodno varstvo kratek. Smiselno je, da čim prej poišče pravni nasvet in preveri možnosti za izpodbijanje odpovedi.
Da, če gre za redno odpoved in delovno razmerje še traja, mora delavec v času odpovednega roka še naprej izpolnjevati svoje obveznosti, delodajalec pa mu mora zagotavljati pravice iz delovnega razmerja.
Ne. Odpravnina ne pripada v vsakem primeru, ampak predvsem pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti.