Pogodba o dosmrtnem preživljanju je pogodba s katero se preživljalec zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin (pritikline), s tem, da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi druge premičnine preživljanca, če so natančno navedene v pogodbi.
S pogodbo o dosmrtnem preživljanju ni nujno, da se preživljalec zaveže preživljati sopogodbenika, lahko se zaveže tudi za katero drugo izpolnitev npr. obdelovanje zemlje, skrb za preživljanca, dolžnost sprejeti preživljanca v svoj dom in živeti z njim v življenjski skupnosti in podobni primeri.
Preživljalec je lahko katerakoli oseba, zakon ne zahteva, da bi morali stranki biti v sorodstvenem razmerju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je lahko sklenjena tudi v korist več preživljancev. Stranke pogodbe so lahko tudi osebe, ki se morajo po zakonu preživljati (npr. starši in otroci, zakonci ali zunajzakonski partnerji med seboj).
Predmet pogodbe mora biti točno določeno premoženje, zato se ni dovoljeno se dogovoriti, da bi bil npr. predmet pogodbe vso premoženje, ki ga bo imel preživljanec v času smrti ali npr. dediščina po kom drugem, ki je še živ. Predmet pogodbe je tako premoženje, ki je v lasti preživljanca v trenutku sklenitve pogodbe. Navadno so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju nepremičnine. V kolikor je predmet pogodbe tudi nepremičnina, bo preživljanec po smrti preživljalca lahko zaprosil za pomoč odvetnika, ki bo vložil zahtevo za vpis njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo. Preživljanje mora preživljancu zagotavljati enako kvaliteto življenja kot jo je imel preden se je preživljal brez pomoči preživljalca.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti nujno sklenjena v obliki notarskega zapisa. Obličnost je pogoj za njeno veljavo.
Čeprav gre formalno gledano za pogodbo obligacijskega prava ima pogodba o dosmrtnem preživljanju pomembne posledice na področju dedovanja. Namreč, zapuščina zapustnika, se v primeru, da je ta pred smrtjo sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zmanjša. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, po zapustnikovi smrti preide v last preživljalca in tako ne spada v zapuščino preživljanca, zato tudi nujni dediči, iz tega premoženja ne bodo s pomočjo odvetnika uspeli zahtevati nujnega dednega deleža.
V času sklepanja pogodbe o dosmrtnem preživljanju morata biti dajatev preživljalca in protidajatev preživljanca približno enaki glede na zdravstveno stanje preživljalca in druge okoliščine. V primeru, da ni enakovrednosti dajatev in so obveznosti preživljalca nesorazmerno manjše v primerjavi z velikostjo premoženja, potem manjka bistveni element pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tj. element aleatornosti, ki pomeni, da ni mogoče vnaprej predvideti kakšna bo obveznost preživljalca oz. kako dolgo bo moral to obveznost izpolnjevati. Zaradi elementa aleatornosti tudi odvetnik ne bo mogel izpodbijati pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi kršitve načela enake vrednosti dajatev. Zgolj v kolikor bi se ugotovilo, da so dajatve preživljalca in preživljanca v tolikšni meri neenakomerne, kar je bilo predvidljivo že v času sklenitve pogodbe, bo lahko odvetnik na sodišču uveljavljal, da je pogodbeni namen strank v resnici v daritvi. Tako bo lahko odvetnik sodno uveljavljal kršitev načela enake vrednosti dajatev pri zgolj v res izjemnih primerih in sicer, ko se stranki že ob sklepanju pogodbe zavedata, da bo razlika med vrednostnima nasprotnih dajatev tako nesorazmerna, zaradi česar lahko trdimo, da v pogodbi očitno prevlada darilni namen.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko pogodbeni stranki sporazumno razvežeta, lahko pa katera od strank vloži tožbo na razvezo pogodbe, predvsem zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V tem primeru lahko druga stranka zaprosi za pomoč odvetnika in na sodišču zahteva, da se pogodba v sodnem postopku razveže. To pravico imajo tudi dediči preživljanca po njegovi smrti, v primeru, da preživljalec ni izpolnjeval svojih obveznosti. V primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju je potrebno vzpostaviti prejšnje stanje na način, da vsaka pogodbena stranka vrne nasprotni stranki tisto, kar je pridobila na podlagi takšne pogodbe. Če se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena, sodišče na zahtevo ene ali druge stranke znova uredi njuno razmerje na zahtevo odvetnika ali pa sodišče pogodbo o dosmrtnem preživljanju tudi razveže (podobno kot zgoraj), če to narekujejo okoliščine primera.
V primeru, da preživljanec umre pred preživljalcem, lahko dediči preživljanca vstopijo v to pogodbo na mesto preživljanca. V kolikor tega ne storijo iz razloga, ker niso zmožni izpolnjevati obveznosti preživljanca, potem se pogodba razveže, dediči pa lahko za pomoč prosijo odvetnika, ki jim bo pomagal pri uveljavljanju pravice do povrnitve tistega, kar je preživljalec do svoje smrti nudil preživljancu. V kolikor dediči ne privolijo v nadaljevanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju iz drugih razlogov, se pogodba razveže, niso pa dediči upravičeni do nobenega nadomestila.
Pogodbo o dosmrtnem preživljanju je mogoče izpodbijati iz različnih razlogov, pri čemer se lahko zahtevek uveljavlja na različnih pravnih temeljih (npr. ničnost, izpodbojnost, ugotovitev navideznosti, razveza).
V praksi so najpogostejše podlage zlasti:
navideznost (fiktivnost) pravnega posla, kadar se zatrjuje, da stranki pogodbe nista sklenili z namenom ustvariti pravne učinke, temveč le zaradi navideznega prikaza razmerja navzven;
prikrit pravni posel, kadar pogodba po vsebini ali namenu ne predstavlja odplačne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč prikriva drug posel (najpogosteje darilo oziroma pretežno darilni namen), kar lahko vpliva na presojo njenih učinkov tudi v dednopravnem kontekstu;
ničnost, kadar so podane okoliščine, zaradi katerih pogodba sploh ne more veljavno nastati, npr. če jo je sklenila oseba brez poslovne sposobnosti ali brez potrebnega zastopanja, če je njen namen ali vsebina v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli, ali če niso izpolnjene predpisane obličnosti (notarski zapis);
izpodbojnost, kadar so podane napake volje (npr. grožnja, prevara ali bistvena zmota), zaradi katerih je pogodba veljavna, dokler ni pravočasno razveljavljena v sodnem postopku.
Pri presoji razlogov se vedno upoštevajo okoliščine konkretnega primera. Razloge za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju mora dokazati tisti, ki jih zatrjuje.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju ima pomemben vpliv na nujni delež, ker premoženje, ki je predmet pogodbe, po smrti preživljanca ne spada v zapuščino, temveč preide na preživljalca. Posledično nujni dediči tega premoženja ne morejo neposredno zajeti v obračun nujnega deleža.
Kljub temu lahko pride do situacij, ko nujni dedič uveljavlja, da je pogodba (v celoti ali delno) po svojem ekonomskem učinku dejansko darilo (npr. zaradi očitno pretežnega darilnega namena). Če dedič s takim zahtevkom uspe in se ugotovi, da ima pogodba o dosmrtnem preživljanju (deloma ali v celoti) naravo darila, se bo v tem delu premoženje lahko upoštevalo v okviru nujnega dedovanja.
V primeru, da bi bila pogodba v celoti razveljavljena oz. bi bila ugotovljena njena ničnost, pa bo premoženje, ki je predmet te pogodbe, v celoti predmet dedovanja.
Rok za izpodbijanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni enoten, ker je odvisen od pravne podlage zahtevka:
Če gre za izpodbojnost (npr. zaradi napak volje, kot so grožnja ali prevara), velja, da pravica zahtevati razveljavitev praviloma preneha v enem letu od dneva, ko upravičenec izve za razlog izpodbojnosti (oziroma od prenehanja sile), v vsakem primeru pa najpozneje v treh letih od sklenitve pogodbe.
Če se uveljavlja ničnost, je izhodišče, da se ničnost lahko uveljavlja tudi kasneje (sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti in samo uveljavljanje ničnosti ne zastara), vendar so lahko posamezni premoženjskopravni zahtevki, vezani na vračanje izpolnitev, omejeni z zastaranjem, odvisno od konkretnega zahtevka.
Če se pogodba problematizira zaradi nujnega deleža (npr. zatrjevanje prikrite daritve oziroma darilne narave v določenem obsegu), je pomembno, da se vprašanje praviloma odpre že v zapuščinskem postopku; če je sporno, lahko sledi pravda, zato je smiselno ukrepati pravočasno, še preden zapuščinski postopek zaključi odločanje o obsegu zapuščine in dednih pravicah.