Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je pravni institut, namenjen zaščiti posameznikov, ki zaradi bolezenskih stanj, duševne motnje ali drugih okoliščin niso več zmožni samostojno skrbeti za svoje pravice in interese. Gre za občutljivo pravno področje, ki pogosto posega v temeljne človekove pravice, zato mora biti postopek vedno izveden premišljeno, zakonito in s poudarkom na zaščiti posameznika.
V praksi so pogosto prav svojci tisti, ki prvi opazijo, da odrasla oseba ne more več učinkovito skrbeti zase – naj gre za starše, ki se spopadajo z demenco, ali za druge sorodnike, pri katerih pride do nenadnega zdravstvenega poslabšanja. Prav svojci zato pogosto sprožijo postopek postavitve pod skrbništvo in pri tem potrebujejo jasno pravno vodilo.
V tem članku pojasnjujemo, kdaj in kako lahko pride do postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, kdo lahko postopek predlaga, kako poteka odločanje na sodišču in kakšno vlogo ima pri tem center za socialno delo. Poleg tega razlagamo, kakšne so pravice in dolžnosti skrbnika ter kako vam lahko pravni strokovnjak pomaga v celotnem postopku.
Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je sodni postopek, s katerim sodišče posameznika, ki zaradi duševne motnje, bolezni ali druge trajne motnje v duševnem razvoju ni več sposoben skrbeti za svoje pravice in interese, deloma ali v celoti razglasi za opravilno nesposobnega ter mu dodeli skrbnika. Namen tega ukrepa je zaščita posameznika – tako njegovih pravic kot premoženja – in zagotovitev ustreznega odločanja v njegovem imenu.
Skrbništvo se ne nanaša zgolj na pravne zadeve, temveč lahko zajema tudi vsakodnevne življenjske odločitve, kot so zdravstvene storitve in upravljanje z denarjem. Obseg skrbništva določi sodišče in je lahko popoln ali delni, odvisno od posameznikovega stanja.
Postopek ureja Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1), v povezavi z določbami Družinskega zakonika.
Do postavitve odrasle osebe pod skrbništvo pride, kadar oseba ni več sposobna samostojno odločati o svojih pravicah in obveznostih. Najpogosteje gre za primere, ko je posameznik zaradi:
v tolikšni meri omejen, da ne more več učinkovito skrbeti zase ali za svoje premoženje.
V praksi so največkrat prav svojci tisti, ki prvi opazijo, da odrasla oseba potrebuje pravno varstvo. Postopek lahko na sodišču sproži družinski član, center za socialno delo ali druga oseba, ki ima zakonit interes.
Pomembno je poudariti, da se pri oceni zmožnosti odločanja vedno upošteva mnenje izvedenca psihiatrične ali druge ustrezne stroke. Na podlagi celotne situacije sodišče odloči, ali je skrbništvo potrebno, in določi njegove meje.
Postopek se začne bodisi po uradni dolžnosti, bodisi na podlagi predloga, ki ga lahko vloži:
Poleg tega lahko predlog za začetek postopka vloži tudi oseba, o kateri teče postopek sama, če je še sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojega dejanja.
Sodišče pa lahko postopek začne tudi po uradni dolžnosti, če na kakršenkoli način izve za okoliščine, ki kažejo na potrebo po postavitvi pod skrbništvo (npr. obvestilo iz bolnišnice, zdravniško poročilo, opozorilo CSD ipd.).
Postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo vodi okrajno sodišče po pravilih nepravdnega postopka.
Predlog za postavitev pod skrbništvo se vloži na sodišče v pisni obliki. Vsebuje osebne podatke osebe, za katero se predlaga postavitev, ter jasne razloge in okoliščine, zaradi katerih naj bi bila delno ali popolno opravilno nesposobna. Priložijo se lahko zdravniška dokumentacija, poročila strokovnjakov ali druge listine, ki podpirajo predlog.
Sodišče v postopku imenuje sodnega izvedenca, ki po opravljenem pregledu poda mnenje o tem, ali je oseba sposobna razumeti pomen svojih odločitev in ali je sposobna samostojno skrbeti za svoje pravice, obveznosti in premoženje. Izvedensko mnenje je ključen dokaz v postopku in ima pomembno vlogo pri odločitvi sodišča o tem, ali in v kakšnem obsegu je postavitev pod skrbništvo utemeljena.
Sodišče mora osebo, za katero se predlaga postavitev pod skrbništvo, obvezno zaslišati. To je temeljno procesno jamstvo, saj lahko le tako zagotovi spoštovanje pravice do izjave in presoje njenega dejanskega stanja.
Zaslišanje se praviloma opravi na sodišču, lahko pa tudi na naslovu, kjer oseba prebiva, če njeno zdravstveno stanje onemogoča prihod na obravnavo. Le če sodišče po poskusu zaslišanja ugotovi, da bi zaslišanje škodovalo zdravju osebe ali da sploh ni izvedljivo, lahko od njega odstopi.
Če oseba, ki je bila pravilno vabljena na obravnavo, brez opravičila ne pride, sodišče lahko odredi privedbo s pomočjo policije. V vabilu mora biti oseba predhodno opozorjena na to možnost in na posledice neopravičenega izostanka.
Na podlagi vseh zbranih dokazov sodišče odloči, ali bo odrasla oseba razglašena za (delno ali popolno) opravilno nesposobno. V kolikor sodišče ugotovi, da skrbništvo ni potrebno, predlog zavrne. V primeru, da sodišče ugotovi, da je skrbništvo potrebno, odloči tudi kdo bo imenovan za skrbnika. Pri izbiri skrbnika se praviloma upošteva želje varovane osebe, če jih ta lahko izrazi. Sodišče določi tudi vsebino in obseg skrbništva.
To predstavlja kratek oris postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Postopek postavitve pod skrbništvo je pogosto čustveno naporen in pravno zapleten. Preden vložite predlog, se je smiselno posvetovati z odvetnikom, ki ima izkušnje s tem področjem. Pravilno zastavljen predlog lahko pomembno vpliva na hitrost in izid postopka.
Skrbnik odrasle osebe je oseba, ki jo imenuje sodišče z odločbo o postavitvi pod skrbništvo. Skrbništvo lahko prevzame le posameznik, ki s tem soglaša – skrbništvo ni obveznost, ampak prostovoljna in častna funkcija, ki se praviloma opravlja brez plačila. Njegova naloga je, da v imenu varovane osebe ravna v njenem najboljšem interesu, jo zastopa v pravnih zadevah in skrbi, da so njene pravice in koristi ustrezno varovane.
Obseg nalog in pristojnosti skrbnika ni enoten, ampak ga v vsakem primeru posebej določi sklep sodišča, ki upošteva konkretno stanje in potrebe varovane osebe. Sodišče tako določi, za katere vrste zadev skrbnik pridobi pooblastila – gre lahko za delno ali popolno skrbništvo.
V praksi to običajno pomeni, da ima skrbnik naslednje pristojnosti:
Skrbnik mora vedno ravnati v najboljšem interesu varovane osebe ter pri svojem delu upoštevati njen položaj, želje in dostojanstvo. Poleg tega je dolžan sodelovati s centrom za socialno delo, ki opravlja nadzor nad njegovim delom in lahko sodišču predlaga spremembe ali razrešitev skrbnika, če ugotovi nepravilnosti.
Pomembno vodilo pri postopkih postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, je upoštevanje načela sorazmernosti.
Kot to nazorno pojasnjuje Višje sodišče v Celju v sklepu Cp 225/2023 z dne 26.7.2023, mora sodišče v skladu z načelom sorazmernosti pri določanju obsega skrbnikovih obveznosti in pravic, izhajati iz načela, da bo ta obseg posegal v pravice in svoboščine osebe, postavljene pod skrbništvo, v najmanjši možni meri zanjo. Namen skrbništva za odrasle osebe je namreč varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Sodišče mora torej pri določanju obsega skrbnikovih obveznosti in nalog izhajati iz objektivnih in subjektivnih okoliščin posameznega konkretnega primera. Vsaka omejitev namreč pomeni poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice in je zato poseg dopusten le v mejah načela sorazmernosti, kot enega od načel pravne države, ki izhaja iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.
Da. Oseba, o kateri teče postopek, ima pravico izraziti svoje stališče in sodišče jo mora – razen v izjemnih primerih – obvezno zaslišati. Če je sposobna razumeti pomen in posledice postopka, lahko tudi sama predlaga skrbnika ali nasprotuje postavitvi. Če bo sodišče po izvedbi postopka ugotovilo, da je bil predlog neutemeljen in da oseba ne potrebuje skrbništva, bo predlog zavrnilo.
Postopek traja različno dolgo, odvisno od okoliščin vsakega primera. Ključni dejavniki so razpoložljivost sodnega izvedenca, kompleksnost zadeve ter morebitni dokazi ali nasprotovanja v postopku. V praksi običajno traja od nekaj mesecev do več kot pol leta.
Da. Če sodišče določi delno skrbništvo, oseba ohrani pravico odločanja na tistih področjih, kjer je še sposobna razumeti posledice svojih odločitev – npr. glede vsakdanjih življenjskih zadev, razpolaganja z morebitno določeno žepnino, ipd. Tudi pri popolnem skrbništvu pa naj skrbnik vključuje varovano osebo v odločanje, kadar je to mogoče in upošteva njeno mnenje.
Ali se skrbništvo lahko spremeni ali prekliče?
Da. Če se stanje varovane osebe izboljša ali spremenijo druge okoliščine, lahko center za socialno delo, skrbnik ali oseba sama predlaga spremembo obsega skrbništva ali celo njegov odpravo skrbništva. Sodišče nato vodi postopek, v katerem znova presoja, ali je skrbništvo še potrebno.
Postopki za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo so pogosto čustveno zahtevni in pravno občutljivi. Pravna pomoč v zgodnji fazi postopka lahko bistveno prispeva k njegovi učinkovitosti in zmanjša tveganje za nepotrebne zaplete.
Če razmišljate o tem, da bi vložili predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ali če v postopku že sodelujete kot svojec, skrbnik ali varovana oseba, vam pri tem lahko strokovno pomagamo.
Kontaktirajte nas in se dogovorite za zaupno svetovanje, kjer bomo skupaj pregledali vaš položaj ter vam pomagali sprejeti najboljše nadaljnje korake.