Družinski zakonik določa, da ima izvenzakonska skupnost (tj. dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna), enake pravne posledice po družinskem zakoniku, kakor če bi sklenila zakonsko zvezo. Hkrati ima enake posledice tudi na drugih pravnih področjih, če zakon tako določa. Zakon o dedovanju v 4.a členu določa, da ima tudi na področju dedovanja izvenzakonska skupnost enak status kot zakonska zveza.
Kdaj torej lahko govorimo o obstoju izvenzakonske skupnosti? V nasprotju z zakonsko zvezo, katere obstoj izhaja iz matičnega registra, je potrebno obstoj izvenzakonske skupnosti v zapuščinskem postopku uveljavljati (zatrjevati), in – če je obstoj izvenzakonske skupnosti med dediči sporen – tudi dokazovati v pravdnem postopku.
V nadaljevanju pojasnjujemo, kako sodna praksa presoja obstoj izvenzakonske skupnosti – torej kateri so tisti glavni kriteriji, na podlagi katerih se presoja njen obstoj. Izvenzakonska skupnost je takšna življenjska skupnost dveh partnerjev, ki se po vsebini ne razlikuje od zakonske zveze. Izvenzakonska skupnost mora imeti tako notranji, kot tudi zunanji izraz. Notranji izraz predstavlja v prvi vrsti voljna komponenta – torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja. Vsebinsko mora biti skupnost namenjena medsebojnemu zadovoljevanju čustvenih, spolnih, moralno-etičnih (medsebojno spoštovanje, razumevanje, zaupanje, pomoč), gospodarskih in drugih življenjskih potreb.[1] Poleg vsebinske, torej notranje komponente, mora imeti izvenzakonska skupnost tudi določen zunanji izraz – skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarka skupnost oz. ekonomska soodvisnost in pa dejstvo, da veljata partnerja tudi v očeh okolja za zunajzakonska partnerja.[2] Eden od pomembnejših zunanjih opredelilnih elementov je skupno bivanje partnerjev. Po stališču sodne prakse[3] gre praviloma za nujni pogoj, ki pa ima določene izjeme – izjema so primeri, ko obstajajo opravičljivi, objektivni razlogi za ločeno življenje (npr. delo enega izmed partnerjev v tujini). V zvezi s pogojem skupnega bivanja velja še opozoriti, da formalna prijava stalnega bivališča za presojo o skupnem življenju zunajzakonskih partnerjev ni pravno odločilna. Relevantno je, kje in na kakšen način partnerja dejansko živita.[4]
Pri ugotavljanju, ali obstaja zunajzakonska skupnost, je torej potrebno presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem konkretnem primeru posebej. Razmerje mora imeti elemente ekonomske soodvisnosti, čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje. Zgolj prijateljevanje (lahko tudi z določeno stopnjo čustvene navezanosti) pa ne zadošča za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti.
Kot izhaja že iz same dikcije 4.a člena ZD in enako 4. člena DZ, gre za izvenzakonsko skupnost lahko le tedaj, ko ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med konkretnima partnerjema neveljavna. Zakonska zveza je skladno z določbami DZ neveljavna, kadar ni podana svobodna volja zakoncev, da želita skleniti zakonsko zvezo (23. člen v zvezi s 45. čl. DZ), če jo sklene otrok (24. člen v zvezi s 45. čl. DZ), če jo sklene nerazsodna oseba (25. člen v zvezi s 45. čl. DZ), če je kateri izmed zakoncev že v zakonski zvezi, ki še ni prenehala (26. člen v zvezi s 45. čl. DZ) in če sklenejo zakonsko zvezo osebe v določenem sorodstvenem razmerju (27. člen v zvezi s 45. čl. DZ). V primeru obstoja katere izmed naštetih okoliščin torej izvenzakonska skupnost ne bo mogla obstajati, saj bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna.
Da bo izvenzakonski partner zapustnika obravnavan kot dedič (na enak način, kot da bi bil njegov zakonec), mora izvenzakonska skupnost med njim in zapustnikom seveda obstajati v času smrti. V kolikor bi izvenzakonska skupnost že prenehala, tak partner ne bi bil dedič.
[1] Sodba VSL I Cp 2577/2011 z dne 31. 8. 2011, Sodba VSL I Cp 575/2019 z dne 24. 4. 2019.
[2] Sodba VSL I Cp 1625/93 z dne 2. 2. 1994, Sodba VSL II Cp 1207/2000 z dne 28. 3. 2001, Sodba VSL I Cp 575/2019 z dne 24. 4. 2019, Sodba VSL II Cp 1821/2020 z dne 11. 2. 2021.
[3] Sklep VSL IV Ip 1040/2023 z dne 19. 9. 2023.
[4] Sodba VSL II Cp 36/2023 z dne 2. 2. 2023