Izraz videno kupljeno se pogosto pojavlja v prodajnih pogodbah, zlasti pri prodaji rabljenega vozila, nepremičnine, opreme ali drugih rabljenih stvari. Marsikateri prodajalec je prepričan, da ga takšno določilo v pogodbi v celoti razbremeni odgovornosti, kupec pa pogosto meni, da po nakupu nima več nobenih pravic. Temu ni vedno tako. V predmetnem članku pojasnjujemo kaj klavzula videno-kupljeno pomeni, kdaj učinkuje, ter v katerih primerih prodajalca ne varuje.
Klavzula videno kupljeno poenostavljeno povedano pomeni, da kupec stvar kupuje v stanju, v kakršnem se nahaja ob sklenitvi pogodbe oziroma ob izročitvi, in da je imel pred nakupom možnost, da se s tem stanjem seznani. Takšno določilo je pogosto pri prodaji rabljenih stvari, kjer določena stopnja obrabe, starosti ali pomanjkljivosti izhaja že iz narave stvari.
Vendar pa klavzule videno kupljeno ni mogoče razumeti kot splošnega dovoljenja prodajalcu, da kupcu zamolči znane napake stvari ali da v pogodbi navede lastnosti, ki jih stvar v resnici nima. Tudi sodna praksa poudarja, da je pri takšnem določilu jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel in jo je kupcu zamolčal (VSL sodba in sklep II Cp 1717/2001, VSL Sodba I Cpg 215/2023). Presoja je zato odvisna od konkretnih okoliščin prodaje, vsebine pogodbe, ravnanja pogodbenih strank in narave ugotovljene napake.
Klavzula videno kupljeno pomeni, da kupec sprejema stvar v stanju, v kakršnem je bila ob sklenitvi pogodbe oziroma ob izročitvi. S takšnim določilom se lahko omeji prodajalčeva odgovornost za (očitne in skrite) napake stvari.
To je posebej pomembno pri prodaji rabljenih stvari. Pri rabljenem vozilu, rabljeni opremi ali starejši nepremičnini določena obraba, starost in dotrajanost ne pomenijo nujno stvarne napake. Kupec mora pri takšnem nakupu računati na stanje, ki ustreza naravi, starosti, uporabi in ceni stvari, razen če so bile v pogodbi dogovorjene drugačne lastnosti.
Klavzula videno kupljeno je zato pomembna zlasti pri ugotavljanju, katero stanje stvari je kupec ob sklenitvi pogodbe sprejel. Ne more pa prodajalca razbremeniti odgovornosti za napako, ki mu je bila znana in jo je kupcu zamolčal, niti za izrecno zagotovljene lastnosti, ki jih stvar nima (več o tem v nadaljevanju).
Klavzula videno kupljeno ne more služiti kot varstvo prodajalca v primeru, ko je bila napaka stvari prodajalcu znana, pa o njej ni obvestil kupca. Če je prodajalec vedel za napako in jo je kupcu zamolčal, se na pogodbeno izključitev oziroma omejitev odgovornosti za stvarne napake ne more uspešno sklicevati.
Tudi sodna praksa poudarja, da je pri prodaji s klavzulo videno kupljeno jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel in jo je kupcu zamolčal (VSL sodba in sklep II Cp 1717/2001, VSL Sodba I Cpg 215/2023).
Poseben položaj nastane tudi, kadar prodajalec kupcu izrecno zagotovi določeno lastnost stvari. Če se na primer v prodajni pogodbi navede, da ima vozilo določeno število prevoženih kilometrov, da avtomobil ni bil poškodovan, da stroj deluje brezhibno ali da ima nepremičnina določeno pravno oziroma dejansko lastnost, se prodajalec ob nasprotnih ugotovitvah ne more sklicevati le na splošno določilo videno kupljeno. Splošna klavzula ne izniči konkretno dogovorjene oziroma zagotovljene lastnosti stvari.
Klavzula videno kupljeno prav tako ne more učinkovati, če je prodajalec takšno določilo kupcu vsilil z izkoriščanjem svojega monopolnega položaja. Gre za zakonsko predviden primer ničnosti pogodbenega določila o omejitvi ali izključitvi prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake.
Posebna pravila veljajo pri potrošniških nakupih, kadar blago potrošniku proda podjetje. V takšnem primeru splošno določilo videno kupljeno ne more pomeniti vnaprejšnje odpovedi zakonskim pravicam potrošnika zaradi neskladnosti blaga. Drugače je lahko pri konkretno opredeljenem odstopanju, s katerim je bil potrošnik pred sklenitvijo pogodbe jasno seznanjen in ga je izrecno sprejel.
Pri prodaji rabljenega vozila se klavzula videno kupljeno pojavlja zelo pogosto. Kupec mora pri takšnem nakupu upoštevati starost vozila, njegovo obrabo, število prevoženih kilometrov, servisno zgodovino in splošno stanje vozila. Vsaka kasneje ugotovljena pomanjkljivost zato še ne pomeni, da gre za stvarno napako, za katero odgovarja prodajalec.
Drugače je, kadar je prodajalec za napako vedel, pa je kupcu ni razkril. V sodni praksi je bilo na primer že sprejeto stališče, da se prodajalec rabljenega avtomobila na klavzulo videno kupljeno ne more sklicevati, če mu je bila napaka vozila znana, pa kupca o njej ni obvestil (VSL Sodba I Cp 204/2019).
Pri rabljenih vozilih so pogosti tudi spori glede prevoženih kilometrov. Napačen podatek o številu prevoženih kilometrov lahko pomeni stvarno napako, vendar mora kupec v primeru klavzule videno kupljeno paziti tudi na dokazovanje, da je bila napaka prodajalcu znana oziroma da mu je prodajalec podatek o vozilu zamolčal (VSL Sodba I Cp 989/2018). Zgolj to, da je napaka obstajala ob izročitvi stvari in da je kupec ni mogel opaziti ob pregledu (skrita napaka), za izključitev veljavnosti klavzule videno-kupljeno ne zadostuje.
Posebno pozornost je treba nameniti primerom, ko prodajalec kupcu izrecno zagotovi določeno lastnost stvari. Če je takšna lastnost dogovorjena oz. zajamčena, se prodajalec ne more sklicevati na splošno določilo videno kupljeno.
Sodna praksa je na primer obravnavala primer prodaje motornega kolesa, pri katerem je bila možnost registracije izrecno dogovorjena lastnost. Ker stvar te lastnosti ni imela, se prodajalec ni mogel uspešno sklicevati na klavzulo videno kupljeno (VSL sodba II Cp 1387/2014).
Podobno bi lahko veljalo pri navedbah, da vozilo ni bilo poškodovano, da ima določeno število prevoženih kilometrov, da stroj dosega določeno zmogljivost ali da ima nepremičnina določena dovoljenja. Če se izkaže, da stvar nima dogovorjene lastnosti, se spor ne presoja le skozi splošno stanje stvari ob nakupu, temveč tudi skozi konkretno vsebino dogovora med strankama.
Pri nepremičninah so spori pogosto povezani z vlago, zamakanjem, konstrukcijskimi napakami, nelegalnimi posegi, površino nepremičnine ali drugimi lastnostmi, ki jih kupec ob ogledu ni nujno mogel zanesljivo preveriti. Tudi pri nepremičnini pa je treba razlikovati med (skritimi ali očitnimi) napakami, in tistimi okoliščinami, ki so bile prodajalcu znane, pa jih kupcu ni razkril.
Če denimo prodajalec ve za zamakanje, prikrite posege ali drugo pomembno pomanjkljivost in tega kupcu ne pove, klavzula videno kupljeno njegovega položaja ne varuje.
V sodni praksi je bilo denimo vprašanje prodaje nepremičnine z manjšo površino od dogovorjene. Če je bila takšna okoliščina prodajalcu znana, se prodajalec ne more uspešno sklicevati na splošno pogodbeno določilo, s katerim naj bi bila njegova odgovornost izključena (VSL Sodba in sklep II Cp 1533/2019).
Pri prodaji rabljene opreme ali strojev je pomembno, ali gre za običajno obrabo zaradi predhodne uporabe ali za napako, zaradi katere stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno ali dogovorjeno rabo. Pri takšnih nakupih so zato pomembni tehnični podatki, zapisnik o prevzemu, dogovorjene zmogljivosti, način preizkusa in morebitna opozorila prodajalca.
Sodišče je v primeru prodaje gozdarskega stroja s klavzulo videno kupljeno poudarilo, da mora kupec svoje očitke dovolj konkretno utemeljiti. V obravnavani zadevi ni bilo dovolj, da se je kupec skliceval na skrite napake, saj ni konkretno navedel, kdaj naj bi zanje izvedel in kdaj naj bi jih grajal. Ker takšnih navedb ni bilo, sodišče ni moglo presoditi, ali so bili pogoji za uveljavljanje napak sploh izpolnjeni (VSL Sodba I Cpg 215/2023).
Poseben položaj nastane, kadar kupec nastopa kot potrošnik, prodajalec pa kot podjetje. V takšnem primeru se odgovornost prodajalca presoja po pravilih o neskladnosti blaga po Zakonu o varstvu potrošnikov. Splošna klavzula videno kupljeno zato ne more pomeniti vnaprejšnje odpovedi zakonskim pravicam potrošnika.
Če kupec po nakupu odkrije napako, je pomembno, da ukrepa hitro in premišljeno. Prvi korak je dokumentiranje napake. Kupec naj shrani fotografije, posnetke, servisno dokumentacijo, oglas, prodajno pogodbo, predhodno komunikacijo s prodajalcem in vsa druga dokazila, iz katerih izhaja stanje stvari ob prodaji oziroma vsebina dogovora med strankama.
Prodajalca je treba o napaki obvestiti pisno. V obvestilu naj kupec opiše, kdaj je napako ugotovil, v čem se napaka kaže, zakaj meni, da je obstajala že ob prodaji oziroma da izvira iz vzroka, ki je obstajal že tedaj, ter kaj od prodajalca zahteva. Glede na okoliščine primera lahko pridejo v poštev odprava napake, znižanje kupnine, zamenjava stvari, če je ta mogoča, ali odstop od pogodbe oziroma vračilo kupnine.
Pri tem je treba paziti na roke, ki so lahko razmeroma kratki. Ti niso enaki v vseh primerih. Drugače se presojajo prodaja med fizičnimi osebami, gospodarske pogodbe in potrošniški nakupi. Prav tako so lahko pomembne razlike med stvarnimi napakami po Obligacijskem zakoniku in neskladnostjo blaga po Zakonu o varstvu potrošnikov. Če kupec ni prepričan, kateri rok velja in kako mora napako grajati, je priporočljivo, da čim prej poišče pravno pomoč, saj lahko nepravočasno ali nepravilno grajanje napak vpliva na možnost uspešnega uveljavljanja zahtevkov.
Kupec naj napake ne odpravlja na način, ki bi onemogočil kasnejše dokazovanje, razen če je takojšnja odprava nujna zaradi preprečitve večje škode. Pri tehničnih napakah, napakah vozila, strojev ali nepremičnin je pogosto smiselno pridobiti strokovno mnenje.
V sporu zaradi napake stvari je izhodišče, da mora kupec, ki uveljavlja zahtevke iz naslova napak, navesti in dokazati pravno odločilne okoliščine. To pomeni predvsem, da mora konkretno opisati, v čem je napaka stvari, kdaj jo je ugotovil, da je prodajalca o njej pravočasno obvestil (tj. pravilno grajanje napake) in da je napaka obstajala že ob predaji stvari.
Če pogodba vsebuje klavzulo videno kupljeno, je položaj kupca še zahtevnejši. V takšnem primeru ne zadostuje splošna navedba, da se je po nakupu pokazala napaka. Kupec mora pojasniti, zakaj napake ob običajnem pregledu ni mogel ugotoviti, zakaj meni, da je napaka obstajala že ob prodaji, ter na podlagi katerih okoliščin zatrjuje, da je bila napaka prodajalcu znana in da jo je ta kupcu zamolčal.
Sodna praksa pri tem poudarja pomen ustrezne trditvene podlage. V primeru prodaje stroja s klavzulo videno kupljeno je sodišče opozorilo, da zgolj splošno sklicevanje na skrite napake ne zadostuje, če kupec ne navede konkretnih okoliščin o tem, kdaj je napake ugotovil in kdaj jih je grajal (VSL Sodba I Cpg 215/2023).
Pri potrošniških nakupih je položaj deloma drugačen, saj se odgovornost prodajalca presoja po pravilih o neskladnosti blaga. Kljub temu tudi v potrošniških zadevah ostaja pomembno, da kupec napako oziroma neskladnost pravočasno uveljavlja, jo ustrezno dokumentira in jasno opredeli, kaj od prodajalca zahteva.
Klavzula videno kupljeno ima lahko za kupca pomembne posledice, zato je priporočljivo, da se pred podpisom pogodbe ne zanaša zgolj na splošne izjave prodajalca. Če so določene lastnosti stvari za kupca bistvene, naj bodo izrecno zapisane v pogodbi.
Pri prodaji rabljenega vozila je smiselno preveriti servisno dokumentacijo, število prevoženih kilometrov, morebitne predhodne poškodbe, tehnično brezhibnost in skladnost dejanskega stanja vozila z navedbami v oglasu. Če prodajalec zagotavlja, da vozilo ni bilo poškodovano, da ima določeno število prevoženih kilometrov ali da nima določenih napak, je priporočljivo, da se takšne izjave vključijo v prodajno pogodbo.
Pri nakupu nepremičnine je treba preveriti zemljiškoknjižno stanje, gradbeno in uporabno dovoljenje, morebitne nelegalne posege, stanje instalacij, znake vlage ali zamakanja ter druge okoliščine, ki lahko vplivajo na uporabo ali vrednost nepremičnine. Če prodajalec poda pojasnila glede stanja nepremičnine, naj bodo bistvene izjave zapisane v pogodbi ali vsaj razvidne iz pisne komunikacije.
Tudi prodajalec ima interes, da je pogodba pripravljena jasno. Če so mu znane napake stvari, naj jih kupcu izrecno razkrije in po možnosti navede v pogodbi. S tem se zmanjša tveganje kasnejšega spora o tem, ali je bila napaka prodajalcu znana in ali jo je kupcu zamolčal.
Pri pomembnejših nakupih je priporočljivo, da stvar pred nakupom pregleda ustrezen strokovnjak. To velja zlasti za vozila, nepremičnine, stroje in tehnično opremo. Takšen pregled ne izključuje vseh kasnejših sporov, lahko pa bistveno zmanjša tveganje, da bi kupec prevzel stvar v stanju, ki ga ni pričakoval.
Pri pogodbah, ki vsebujejo klavzulo videno kupljeno, je pravna presoja pogosto odvisna od podrobnosti konkretnega primera. Pomembno je, kaj je bilo zapisano v pogodbi, kaj je bilo dogovorjeno pred podpisom, kakšno je bilo dejansko stanje stvari ob prodaji in katera dokazila so na voljo.
Odvetnik lahko pred podpisom pogodbe preveri, ali pogodba ustrezno varuje interese kupca oziroma prodajalca, ter predlaga jasnejša določila glede stanja stvari, znanih napak, dogovorjenih lastnosti in odgovornosti pogodbenih strank. Pri pomembnejših nakupih je to smiselno zlasti takrat, ko se kupuje rabljeno vozilo večje vrednosti, nepremičnina, stroj ali druga oprema.
Če kupec napako odkrije šele po nakupu, je pomembno, da je obvestilo prodajalcu pripravljeno pravočasno in pravilno. Odvetnik lahko pomaga presoditi, kateri pravni režim se uporablja, kateri roki veljajo, katere zahtevke je mogoče uveljavljati in katera dokazila je treba zbrati. Nepravilno ali prepozno grajanje napak lahko bistveno poslabša položaj kupca, zato je izjemnega pomena, da se napake grajajo pravilno.
Odvetnik lahko pomaga tudi prodajalcu, zlasti pri pripravi pogodbe in pravilnem razkritju znanih napak stvari. Jasno zapisana pogodba, konkretno navedene pomanjkljivosti in dokumentirana komunikacija med strankama lahko zmanjšajo tveganje kasnejšega spora glede vprašanja, ali je bila napaka prodajalcu znana in ali jo je kupcu zamolčal.
Ne. Klavzula videno kupljeno lahko omeji možnosti kupca pri uveljavljanju zahtevkov zaradi napak stvari, ne pomeni pa, da je prodajalec v vsakem primeru prost odgovornosti. Posebej pomembno je, ali je bila napaka kupcu znana, ali bi jo lahko ugotovil z običajnim pregledom, ali je prodajalec zanjo vedel in ali jo je kupcu zamolčal.
Vračilo kupnine oziroma odstop od pogodbe praviloma pride v poštev šele potem, ko kupec najprej zahteva vzpostavitev skladnosti stvari (na primer odpravo napake ali zamenjavo), pa to ni mogoče ali ni bilo opravljeno v ustreznem roku. Če prodajalec napake ne odpravi ali tega ne stori pravilno, lahko kupec nato zahteva znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. V vsakem primeru mora kupec paziti na pravočasno grajanje napake in na pravilno oblikovanje zahtevka do prodajalca.
Roki za grajanje napak so lahko kratki in niso enaki v vseh primerih. Razlikujejo se glede na to, ali gre za prodajo med fizičnimi osebami, gospodarsko pogodbo ali potrošniški nakup. Če kupec odkrije napako, naj takoj preveri, kateri rok velja v konkretnem primeru in nato v zakonskem roku prodajalca obvesti o napaki.
Pri prodaji med fizičnimi osebami se presoja opravi po pravilih Obligacijskega zakonika o stvarnih napakah. Če pa kupec nastopa kot potrošnik, prodajalec pa kot podjetje, se uporabljajo posebna pravila o neskladnosti blaga po Zakonu o varstvu potrošnikov.
Če je prodajalec vedel za napako in jo je kupcu zamolčal, se na klavzulo videno kupljeno ne more uspešno sklicevati. V takšnem primeru je bistveno vprašanje dokazovanja: kupec mora zbrati dokazila, iz katerih izhaja, da je bila napaka prodajalcu znana in da kupcu ni bila razkrita.
V pogodbi naj bodo jasno navedeni predmet prodaje, kupnina, stanje stvari, znane napake in lastnosti, ki so za kupca bistvene. Če prodajalec zagotavlja določene lastnosti, naj bodo te izrecno zapisane. Pri prodaji rabljenih stvari je priporočljivo, da se v pogodbi konkretno navedejo znane pomanjkljivosti, ne le splošna klavzula videno kupljeno.
Klavzula videno kupljeno je pomembno pogodbeno določilo, zlasti pri prodaji rabljenih stvari. Vendar njen učinek ni neomejen. Pri presoji je treba upoštevati celotno vsebino pogodbe, stanje stvari ob prodaji, ravnanje prodajalca in kupca ter morebitne izrecno dogovorjene lastnosti stvari.
Za kupca je ključno, da napako pravočasno graja, jo ustrezno dokumentira in jasno opredeli svoje zahtevke. Za prodajalca pa je pomembno, da kupcu razkrije znane napake in jih po možnosti vključi v prodajno pogodbo. Tako se lahko bistveno zmanjša tveganje kasnejših sporov glede vprašanja, ali je bila napaka znana, zamolčana ali zajeta s klavzulo videno kupljeno.