Sporazumna ločitev je mogoča, kadar se zakonca strinjata, da želita zakonsko zvezo razvezati, in dosežeta dogovor o vseh vprašanjih, ki jih morata v skladu z zakonom urediti ob razvezi. Družinski zakonik (DZ) za takšen način prenehanja zakonske zveze uporablja izraz sporazumna razveza zakonske zveze.
Način izvedbe sporazumne razveze je odvisen predvsem od tega, ali imata zakonca skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb. Če jih imata, o razvezi odloči sodišče, ki presodi tudi, ali je njun dogovor o varstvu, vzgoji, preživljanju otrok in stikih v skladu s koristjo otrok. Če takih skupnih otrok nimata, se lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih razvežeta pred notarjem.
Čeprav sporazumna razveza temelji na soglasju zakoncev, zahteva premišljeno ureditev njenih posledic. Poleg vprašanj, povezanih z otroki, je treba urediti tudi delitev skupnega premoženja, stanovanjsko vprašanje ter morebitno preživljanje zakonca. Jasno oblikovani in izvršljivi dogovori so izredno pomembni za preprečevanje poznejših sporov.
Sporazumna ločitev pomeni prenehanje zakonske zveze na podlagi skupne volje obeh zakoncev. Družinski zakonik uporablja izraz sporazumna razveza zakonske zveze. Njeno bistvo je, da se zakonca strinjata tako glede same razveze kot tudi glede vprašanj, ki jih morata po zakonu urediti pred njenim zaključkom.
Pri sporazumni razvezi se ne ugotavlja, kateri od zakoncev je odgovoren za razpad zakonske zveze. Razlogi, zaradi katerih se je njuna življenjska skupnost končala, zato niso predmet dokazovanja.
Sporazumna razveza je mogoča le, dokler soglasje obstaja na strani obeh zakoncev. Če se eden od njiju z razvezo ne strinja ali zakonca ne dosežeta dogovora o vseh vprašanjih, ki jih zakon zahteva za sporazumno razvezo, te poti ni mogoče uporabiti. To pa ne pomeni, da zakonske zveze ni mogoče razvezati. Vsak zakonec lahko sam zahteva razvezo, če je zakonska zveza zanj iz katerega koli razloga postala nevzdržna; soglasje drugega zakonca v takem primeru ni pogoj za razvezo, o kateri v takšnem primeru odloča sodišče.
Sporazumna razveza je mogoča, če oba zakonca soglašata s prenehanjem zakonske zveze in se dogovorita o vseh vprašanjih, ki jih morata po zakonu urediti ob razvezi. Samo soglasje o tem, da se želita razvezati, ne zadošča. Obseg potrebnih dogovorov in potek razveze sta odvisna predvsem od tega, ali imata zakonca skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb.Družinski zakonik za oba položaja določa različen način razveze: razvezo pred sodiščem in razvezo pred notarjem.
Če zakonca imata skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb, lahko zakonsko zvezo sporazumno razveže le sodišče. Zakonca morata poleg soglasja o razvezi doseči tudi sporazum o varstvu in vzgoji otrok, njihovem preživljanju ter stikih s staršema. Sodišče pri tem ni vezano le na voljo zakoncev, temveč mora presoditi, ali je njun dogovor v skladu s koristjo otrok.
Če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, se lahko sporazumno razvežeta tudi pred notarjem. To velja tudi, kadar imata skupne polnoletne otroke, glede katerih starševske skrbi ne izvajata več. Za razvezo pred notarjem morata poleg same razveze sporazumno urediti delitev skupnega premoženja, vprašanje, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, ter morebitno preživljanje zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Ureditev vseh navedenih vprašanje je torej pogoj za sporazumno razvezo pred notarjem – če soglasja zakoncev ni, bosta morala razvezo urejati pred sodiščem.
Obe obliki razveze temeljita na soglasju zakoncev, vendar se razlikujeta glede pristojnega organa, postopka in načina nadzora nad sklenjenimi sporazumi. Kadar razveza posega v položaj skupnih otrok, je sodna presoja njihove koristi obvezna in je zakonca s svojim dogovorom ne moreta izključiti.
Za sporazumno razvezo morata zakonca urediti vsa vprašanja, ki jih zahteva Družinski zakonik. Kadar imata skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb, morata poleg premoženjskih in stanovanjskih vprašanj doseči tudi dogovor o nadaljnjem izvajanju starševske skrbi. Posamezni dogovori morajo biti dovolj jasni, da jih je mogoče izvajati in po potrebi tudi prisilno izvršiti.
Zakonca se morata dogovoriti, ali bodo otroci v skupnem varstvu in vzgoji obeh staršev ali v varstvu in vzgoji enega od njiju. Urediti morata tudi stike otrok s staršem, s katerim ne živijo, oziroma način prehajanja otrok med staršema pri skupnem varstvu in vzgoji. Pri oblikovanju dogovora je smiselno dovolj določno urediti zlasti običajni tedenski režim, preživljanje počitnic in praznikov, prevzemanje otrok ter način odločanja o pomembnejših vprašanjih njihovega življenja. Sodišče sporazum sprejme le, če je v skladu s koristjo otrok.
Dogovor mora določati, kako bosta starša po razvezi zagotavljala sredstva za otrokovo preživljanje. Višina preživnine se določi ob upoštevanju otrokovih potreb ter materialnih in pridobitnih zmožnosti obeh staršev. Sporazum naj poleg mesečnega zneska jasno določa tudi rok in način plačila ter razmejitev večjih oziroma izrednih stroškov, kot so stroški šolanja, zdravstvenih storitev ali obšolskih dejavnosti. Pravici do preživnine se ni mogoče veljavno odpovedati, zato sodišče dogovora, ki ne zagotavlja ustreznega preživljanja otroka, ne more sprejeti.
Zakonca morata sporazumno urediti, katero premoženje spada v njuno skupno premoženje, kolikšna sta njuna deleža in katere stvari oziroma pravice po razvezi pripadejo posameznemu zakoncu. Sporazum lahko zajema nepremičnine, prihranke, vozila, poslovne deleže in drugo premoženje, pa tudi skupne dolgove. Določa lahko izplačilo enega zakonca, roke za plačilo, izročitev posameznih stvari in druga dejanja, potrebna za dokončno razdelitev premoženja. Sporazum mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
Če zakonca ne dosežeta sporazuma o delitvi skupnega premoženja, sporazumna razveza po 96. členu Družinskega zakonika ni mogoča, čeprav sta dogovorjena glede razveze in vseh vprašanj v zvezi z otroki. To ne pomeni, da morata z razvezo čakati do zaključka premoženjskih vprašanj. Eden od zakoncev lahko vloži predlog za razvezo zakonske zveze, nato pa v postopku skleneta sodno poravnavo. Premoženjska razmerja nato uredita ločeno, bodisi s poznejšim sporazumom bodisi v samostojnem sodnem postopku.
Če zakonca živita v najemniškem stanovanju, se morata dogovoriti, kdo od njiju bo po razvezi ostal ali postal njegov najemnik. Če je stanovanje oziroma hiša v lasti enega ali obeh zakoncev, je treba lastništvo in nadaljnjo uporabo nepremičnine urediti v okviru delitve skupnega premoženja ali z drugim ustreznim dogovorom. Pri tem je treba urediti tudi morebitno izselitev, rok za izročitev nepremičnine, plačilo stroškov in zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice.
Zakonca morata urediti tudi morebitno preživljanje zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Če preživljanja ne uveljavlja nobeden od njiju, se to praviloma ustrezno ugotovi v notarskem zapisu. Če se dogovorita za plačevanje preživnine, morata jasno določiti njeno višino, trajanje ter način in roke plačevanja.
Sporazum o otrocih se v sodnem postopku predloži v pisni obliki, sporazum o delitvi skupnega premoženja, najemništvu stanovanja in preživljanju zakonca pa mora biti sestavljen kot izvršljiv notarski zapis. Če se zakonca razvežeta pred notarjem, se vsi dogovori, potrebni za razvezo, vključijo v notarski zapis sporazuma o razvezi zakonske zveze.
Postopek je odvisen od tega, ali se zakonca razvežeta pred sodiščem ali pred notarjem. Kadar imata skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb, poteka razveza pred sodiščem. Če takih skupnih otrok nimata, se lahko ob izpolnjenih zakonskih pogojih razvežeta pred notarjem.
Pri sodni sporazumni razvezi se morata zakonca najprej udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, razen če je podana katera od zakonskih izjem (npr. kadar eden ali oba zakonca živita v tujini). Pred vložitvijo predloga morata urediti tudi vsa vprašanja, ki so pogoj za sporazumno razvezo, vključno z dogovorom glede skupnih otrok in sporazumi, ki morajo biti sklenjeni v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
Sodni postopek se začne s skupnim predlogom obeh zakoncev za sporazumno razvezo zakonske zveze, ki se vloži pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču. Predlog mora vsebovati določen zahtevek, o katerem naj sodišče odloči, ter dogovor zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter njihovih stikih s staršema. Priložiti mu je treba zapisnik centra za socialno delo o opravljenem predhodnem svetovanju, kadar je svetovanje obvezno, in izvršljivi notarski zapis o ureditvi premoženjskih, stanovanjskih in morebitnih preživninskih razmerij med zakoncema.
Sodišče po prejemu predloga preveri, ali so izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo. Če imata zakonca skupne otroke, pridobi mnenje centra za socialno delo in presodi, ali je njun dogovor v skladu s koristjo otrok. Sporazuma staršev ne more spreminjati tako, da bi namesto njiju oblikovalo drugačno ureditev. Če ugotovi, da za koristi otrok ni ustrezno poskrbljeno, predlog za sporazumno razvezo zavrne. Če so pogoji izpolnjeni, izda sklep o razvezi zakonske zveze, v katerega vnese tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter njihovih stikih s staršema.
Ker se postopek začne na skupni predlog, mora soglasje obeh zakoncev obstajati do njegovega zaključka. Če eden od njiju med postopkom od predloga odstopi, sodišče postopek ustavi. Sodna praksa poudarja, da takega postopka ni mogoče nadaljevati kot postopka za razvezo na predlog enega zakonca. Zakonec, ki še vedno želi razvezo, mora vložiti nov, samostojen predlog.
Če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, se lahko obrneta neposredno na notarja. Notar po preveritvi njune volje in vsebine doseženih dogovorov sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. Poseben sodni postopek in predhodno svetovanje pri centru za socialno delo v tem primeru nista potrebna. Zakonska zveza je razvezana že z dnem, ko zakonca podpišeta notarski zapis. Notar mora zapis v osmih dneh poslati upravni enoti, ki razvezo vpiše v matični register.
Zakon ne določa splošnega roka, v katerem mora biti sodni postopek končan. Njegovo trajanje je odvisno predvsem od popolnosti predloga in prilog, časa, potrebnega za pridobitev mnenja centra za socialno delo ter obremenjenosti pristojnega sodišča. Dobro pripravljeni in medsebojno usklajeni dogovori lahko postopek bistveno poenostavijo, ni pa mogoče vnaprej zagotoviti, v kolikšnem času bo sodišče odločilo.
Sporazumna razveza zakoncema omogoča, da posledice prenehanja zakonske zveze v večji meri uredita sama, namesto da bi bila odločitev o posameznih vprašanjih prepuščena sodišču. Kadar sta sposobna doseči celovit in uravnotežen dogovor, je postopek običajno bolj predvidljiv, saj že pred njegovo uvedbo vesta, kako bodo urejena njuna premoženjska razmerja, stanovanjsko vprašanje in – če imata skupne otroke – nadaljnje izvajanje starševske skrbi.
Sporazumna razveza je lahko hitrejša in stroškovno ugodnejša od postopka, v katerem med zakoncema obstaja spor. Manj je potrebe po obsežnem dokazovanju, postavljanju izvedencev in vlaganju pravnih sredstev. To pa ne pomeni, da je vsaka sporazumna razveza zaključena hitro in pogosto tudi brez večjih stroškov. Čas in stroški so odvisni od zahtevnosti premoženjskih razmerij, priprave notarskega zapisa, morebitnih cenitev nepremičnin ali poslovnih deležev ter od tega, ali so dogovori že ob začetku postopka jasni in popolni. Skoraj zagotovo pa je postopek cenejši, kot če se zakonca spustita v 3-5 let trajajoč sodni postopek.
Sporazumna ureditev lahko zmanjša stopnjo konflikta med zakoncema in olajša njuno sodelovanje po razvezi. To je posebej pomembno, kadar bosta tudi po prenehanju zakonske zveze ostala povezana kot starša. Dogovor, ki sta ga oblikovala sama in ga oba razumeta, ima praviloma boljše možnosti za dejansko izvajanje kot rešitev, ki jo je po dolgotrajnem sporu določilo sodišče.
Zastopanje po odvetniku pri sporazumni razvezi ni obvezno, je pa pravna pomoč koristna zlasti pri oblikovanju sporazumov o otrocih in delitvi skupnega premoženja. Dober odvetnik za ločitve preveri, ali dogovor ustrezno varuje pravice stranke in ali je dovolj določen in izvršljiv.
Vloga odvetnika se razlikuje od vloge notarja. Notar kot nepristranski pravni strokovnjak sestavi notarski zapis in skrbi za njegovo skladnost z zakonom, ne zastopa pa interesov posameznega zakonca. Kadar so premoženjska razmerja zahtevnejša ali med zakoncema obstaja izrazitejše neravnotežje, je zato smiselno, da zakonec pred podpisom sporazuma pridobi neodvisen pravni nasvet.
Skoraj vedno je. Verjetno pa obstaja tudi kakšna izjema, ki potrjuje pravilo.
Da. Če nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, se lahko ob izpolnjenih drugih pogojih sporazumno razvežeta pred notarjem. Sam obstoj skupnih polnoletnih otrok zato ne pomeni, da mora razveza potekati pred sodiščem.
Lahko, vendar v takem primeru ne gre za sporazumno razvezo po 96. členu Družinskega zakonika. Za takšno sporazumno razvezo je izvršljiv notarski zapis o delitvi skupnega premoženja izrecen zakonski pogoj. Če ga zakonca ne želita ali ne moreta skleniti, lahko eden od njiju vloži predlog za razvezo, nato pa v postopku skleneta sodno poravnavo. Premoženjska razmerja nato uredita ločeno.
Da. Sodišče mora presoditi, ali je sporazum o varstvu, vzgoji, preživljanju in stikih v skladu s koristjo otrok. Če ugotovi, da dogovor koristi otrok ne zagotavlja, predlog za sporazumno razvezo zavrne, čeprav se z njim strinjata oba starša.
Predhodno svetovanje pri centru za socialno delo je pred vložitvijo predloga načeloma obvezno, kadar imata zakonca skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb, razen v primerih, za katere Družinski zakonik določa izjemo. Pri sporazumni razvezi pred notarjem predhodno svetovanje ni potrebno.
Ne. Zakonca lahko postopek izvedeta brez odvetnika. Pravna pomoč je priporočljiva, kadar sporazum vključuje nepremičnine, kredite, poslovne deleže, večje premoženje ali zahtevnejšo ureditev razmerij glede otrok. Podpis pravno nejasnega ali neuravnoteženega sporazuma ima lahko dolgoročne posledice, ki jih pozneje ni mogoče preprosto odpraviti.